Mediji vsak dan poročajo o krizi, ljudje razmišljajo o tem, kako ni dela in denarja, namesto da bi usmerili svoje misli v rojevanje novih, izvirnih (poslovnih) idej, v pripravo inovativnih programov, izdelkov ali storitev, ki bodo zanimivi ne le za slovenski, temveč tudi za tuji trg. Tako krizo gojijo v svojih glavah in izgubljamo dragoceni čas za kovanje načrtov za lepši jutri! Prestopiti je potrebno svoje lastne omejitve in se odpreti svetu. Evropska unija je odprla duri na široko, a prestopijo jih le najpogumnejši in dovolj samozavestni. Zakaj ne bi bili tudi vi med njimi? Vstopanje na nove, nepoznane trge pa le ni tako enostavno, kot se morda komu zdi. Pametno se je najprej dobro informirati o zakonodaji in ekonomskem stanju države, ki nas zanima, po možnosti navezati stike s tamkajšnjimi posamezniki ali podjetji. Sklenitev partnerstva z domačim podjetjem predstavlja poslovno prednost. Kot tudi poznavanje jezika in kulturnih posebnosti države, v katero vstopamo. »Angleščina je danes svetovni jezik in dovolj je, da znam angleško«, so danes prepričani mladi. Res je (lahko) dovolj, a znanje še kakšnega tujega jezika je velika prednost – bodisi pri potovanju, iskanju službe ali sklepanju poslov s tujci. Vsak poslovni stik je pristnejši, če se partnerju ali stranki približamo v poznavanju njegovega jezika, vsak posel se lažje sklene, če govorimo skupen jezik.
Čemu mi bo znanje nemščine?
Ravno v poslovnem svetu ima poleg angleščine pri nas posebno mesto nemščina. Že mnoga stoletja uspešno poslujemo z nemško govorečimi deželami, kar se je z vstopom v EU samo še okrepilo, in v Slovenijo je prišlo cel kup podjetij iz sosednjih držav. S prostim pretokom delovne sile pa se začelo veliko slovenskih še uspešnih podjetnikov ali podjetij tudi usmerjati na avstrijski ali nemški trg. Iz lastnih izkušenj sodelovanja z Nemčijo lahko z gotovostjo trdim, da mi je dobro znanje nemščine pospešilo navezovanje poslovnih stikov, pridobivanje informacij, olajšalo dogovarjanja, podpisovanje pogodb in usklajevanje delovnih procesov ter omogočilo enakovredno pogajalsko izhodišče za poslovna dogovarjanja. Podjetje tudi ni imelo nobenih dodatnih stroškov za prevode pogodb in tolmače ter nobenega strahu, da bo na sestankih prezrt kakšno pomembno informacijo. Celo direktor mi je rahlo zavidal ta privilegij – tekočo komunikacijo v nemškem jeziku, saj sam ni znal nemško. Omogočila mi je enostavno reševanje zapletenih situacij, hitro naročanje gradiv iz Nemčije in podobno.
Kako do aktivnega znanja nemščine?
Dijaki na Gimnaziji Jožeta Plačnika v Ljubljani, ki sem jih poučevala, so se pogosto pritoževali, da je nemščina težka. Nekateri so celo menili, da je »švaba« brezzvezna. Morda je res za nekatere težka (podobno kot matematika), ampak neuporabna pa zagotovo ni. Šele, ko so začeli z iskanjem službe, so se zavedli, kako konkurenčni so na trgu delovne sile pred kolegi, ki se nemško niso naučili. Sedaj se z nekaterimi ponovno srečujemo na tečajih nemščine, kjer nadgradijo svoje znanje, predvsem izpilijo poslovno komunikacijo in širijo besedišče iz strokovnega področja, na katerem delajo. Skozi igre vlog konkretnih življenjskih in poslovnih situacij v nemščini postajajo samozavestnejši pri nastopih in poslovnih srečanjih. In tako se razvijajo naprej, osebno in poslovno, in z zanesljivim korakom stopajo v življenje. Tudi začeti ni nikoli prepozno. Saj poznate star pregovor: Več kot znaš – več veljaš!
